Rejenje

To je bil stavek mojega dragega prijatelja, ki me je pošteno začudil.

Ob kosilu se je sprožila nekakšna debata o poporodni povišani telesni teži, o tem, kako težko je spraviti kilograme dol in o tem, da se nekateri ljudje po parih letih razmerja spremenijo. No… da se zanemarijo je bil njegov opis. Torej da si ženska po nekaj letih misli, da ji lahko za izgled začne dol viseti, saj ima moškega že itak zagarantiranega, ker je z njim poročena in imata otroke. Pa tudi obratno, da moški žensko že itak ima, ker je z njo poročen in imata otroke ter da lahko zavoljo tega brezskrbno poveča obseg.

Padla je teorija, da od tod zrastejo rit, stegna in pivski trebuh, najljubše oblačilo pa postane raztegnjena trenirka. Da paru postane vseeno.

Grizla sem se za jezik, pa si ga vseeno nisem grizla dovolj močno, da mi ne bi vsake toliko časa ušel kak močan ugovor vsemu, kar sem poslušala.

Ob stavku, da nisi fer do partnerja, če se zrediš, sem ga pogledala z veliko začudenostjo. Bolj kot sem mu skušala dopovedati, da telesna teža nima veze z ljubeznijo in da to nikakor ni nefer do partnerja, bolj trmast je bil on pri svojih teorijah. Dobro… on te spozna z napeto ritjo in ravnim trebuhom, ampak napeto rit in raven trebuh je verjetno marsikomu prekleto naporno obdržati pri štiridesetih ali petdesetih in po treh porodih. Tudi ona ga je spoznala v času, ko je imel telo Adonisa, po tridesetih letih zakona pa izgleda noseč. Je zaradi tega nefer do nje? Po moje, da ne.

Ne vem, kaj točno je obsedlo ta pogovor, ampak mnenja so se divje razhajala. Vse skupaj je bilo že komično.

Nekateri pravijo ‘bolje da ljulja, nego da žulja’, drugi se večno odrekajo čokoladi, tretji imajo svoje fore. Prepričani pa smo lahko le v eno: živi se le enkrat, bodite srečni, privoščite si čokolado, kadar vam zapaše in ljubite sami sebe in svoje partnerje takšne, kakršni so.

Don't worry

Včasih smo (sem) slabe volje, žalostni…padeš na izpitu, ne gre v službi, živcirajo nas sosedi…se ne znajdeš v ljubezni…vsako zgodnje jutro te zbudi deda in ti pove, da nimaš nobene pošte in tako je konec z jutranjim spanjem…še bi lahko našteval…same grozne stvari! Da človek še znori…a vseeno, če realno pogledamo so to res male stvari, zaradi katerih bi marsikdo, ki je res v ˝riti˝ rekel, da sploh niso problemi! Če padeš na izpitu? Na dobri poti si da ga narediš, če ne gre v službi? Boš pa potegnil socialno od države za kako leto in se spočil, če te živcirajo sosedi…se preseliš in tokrat paziš, da ne naletiš na cigane,se ne znajdeš ljubezni…se sprijazniš da, vse kar ima svoj začetek ima tudi svoj konec, če te redno budi deda zaradi pošte ga vpišeš v dom upokojencev…kakorkoli…lahko si tudi zarizlaš kaj zelenega, greš na pir ali vino z vodo (pozabo sem že kak se reče)